Špinača

Špinača naj bi izvirala iz Perzije, danes pa jo pridelujejo po celem svetu. Špinačo odlikujeta lahka prebavljivost in vsebnost hranljivih snovi. V kuhinji je špinača vsestransko uporabna zelenjava, bodisi presna ali toplotno obdelana. Na voljo je vso leto.

Dobro za zdravje

Špinača utrjuje okostje, spodbuja imunski sistem, preprečuje nastanek raka in uravnava krvni tlak. Zmanjšamo možnost za nastanek bolezni srca in ožilja ter raka. Špinača, še posebej njen sok, pomaga pri zdravljenju različnih oblik anemije. Ker pri pogrevanju postane škodljiva jo odsvetujemo dojenčkom, nosečnicam, doječim materam, starejšim (osteoporoza) ter ljudem z revmatičnimi obolenji, z artritisom, s protinom in z ledvičnimi kamni.

Špinača vsebuje vitamine A, B1, B2, B6, C, E, K, folno kislino in niacin, balastne snovi, kalij, kalcij, magnezij, železo, jod, natrij, fosfor, beljakovine, ogljikove hidrate itd. Vsebuje štirikrat več beta karotena in trikrat več luteina, hkrati pa le 0,3 % maščob.

Nasveti za kuhinjo

Najpogosteje jo pripravimo kuhano, lahko pa pripravimo kar surovo. Ima kiselkast okus ter jo lahko uporabljamo kot solato, prilogo, poleg jajc, mesa in rib. Vsebuje nitrate, zato je ni priporočljivo pogrevati, saj se le-ti spremenijo v nitrite, ki pa so škodljivi našemu zdravju. Količino nitratov lahko zmanjšamo tako, da špinači odstranimo steblo in rebra listov. Špinača je najlepše ujema z belim poprom, česnom, krebuljico, luštrekom, muškatnim oreščkom in s pimentom.

Pri kupovanju špinače moramo biti pozorni na to, da je rasla zunaj, saj tako vsebuje manj nitratov. Barva naj bo lepo zeleno, listi pa naj bodo čvrsti. Sveže nabrano špinačo prepoznamo po čvrstih, krhkih in izrazito zelenih listih, šopi pa imajo značilne čvrste korenine. Mlajša špinača ima manjše liste Špinačo hranimo v hladilniku približno 2-3 dni. Špinače ne namakamo v vodi, saj tako izgubi dragocene vitamine.