Njena domovina je v osrednji Evropi, saj ji zelo ugaja naše podnebje, zlasti spomladi in jeseni. Je zelo stara kulturna rastlina, dokler niso poznali krompirja, je bila glavna hrana revnih kmetov in živine.

Koleraba je bogata z vitaminom B6-biotinom, ki je za zdravo kožo in lepe lase, B3-niacinom, za energijsko presnovo ter S B5-pantotensko kislino, za vitalnost, celično energijo, za nastajanje kožnega in lasnega barvila. Vsebuje tudi veliko vitamina C, ki skrbi za krepak imunski sistem in za zdravo količino hormonov v telesu. Vsebuje kemične spojine, ki prepričujejo raka na dojki.

Pripravimo jo lahko na več načinov, kot prilogo, zelenjavno omako ali kot juho. Lahko jo skuhamo v šari, pripravimo kolerabno enolončnico, jo spečemo kot krompir ali skuhamo v sopari. Odlična je tudi surova. Iz nje lahko pripravimo tudi sveže stisnjen kolerabni sok ali solato, vendar s količino ne pretiravamo, saj je težje prebavljiva. Je sladka, ker vsebuje celo za korenasto zelenjavo veliko sladkorjev in niti škroba ji ne manjka. Glavice kolerabe morajo biti sveže, z zelenim listjem, čvrste brez trdih celuloznih vlaken.