Koleraba bela
Če koleraba ni med najslavnejšimi zelenjavnimi gomolji, je vsaj med najslajšimi. Vsebuje pol toliko ogljikovih hidratov kot krompir, okoli 7 odstotkov, od tega malo manj kot pol glukoze.
Dobro za zdravje
Koleraba učinkuje na telo kot celoto. To pomeni boljšo prebavo, čistejše ožilje in manj holesterola v krvi in na stenah žil, zdrave sluznice in po potrebi učinkovito izločanje bolezenske sluzi iz dihal in prebavil. Gorčična olja in barviti antioksidanti preprečujejo rakave spremembe tkiv, koleraba pa se morda najizraziteje izkaže na področju ledvic in sečil sploh. Razkužuje in pospešuje izločanje vode, peska, kamnov, seveda če kolikor toliko redno uživamo presno kolerabo in občasno še mlade liste.
Nasveti za kuhinjo
Poskusimo lahko že najpreprosteje razrezano na četrtine v sopari in začinjeno z maslom ali oljčnim oljem in kakšno začimbo. Vsekakor poskusimo še drugače, tako da presno kolerabo naribamo ali drobno narežemo v solato, na paličke narezane kose pa z drugo presno zelenjavo ponudimo z začimbnimi omakami. Res pa je, da je presna koleraba, tako kot vsa korenasta zelenjava, razen korenčka, v večjih količinah težje prebavljiva, zato je preprosteje, če jo jemo v mešanicah z drugo zelenjavo. Ko pečemo krompir, damo v pekač za preizkus še kakšno kolerabo. Pečena je bolj vodena kot krompir in bolj kot maslo se ji prileže kakšna močnejša začimbna omaka, denimo s česnom.
Mlade kolerabe ni treba olupiti, že razvite pa imajo tršo lupino, ki jo lahko odstranimo, potrebno pa ni. Manj znano je, da lahko kolerabo kisamo kot zelje ali repo; ker vsebuje več sladkorja, jo naribamo vsaj tako grobo kot repo, da se na začetku vrenja ne razbohotijo premočno kvasovke.
Uživajte v odlično pripravljeni kolerabi!