Če ko­le­ra­ba ni med naj­slav­nej­ši­mi ze­le­njav­ni­mi go­mo­lji, je vsaj med naj­slaj­ši­mi. Vse­bu­je pol to­li­ko og­lji­ko­vih hi­dra­tov kot krom­pir, oko­li 7 od­stot­kov, od tega malo manj kot pol glu­ko­ze.

Ko­le­ra­ba učin­ku­je na telo kot ce­lo­to. To po­me­ni bolj­šo pre­ba­vo, či­stej­še oži­lje in manj ho­le­ste­ro­la v krvi in na ste­nah žil, zdra­ve sluz­ni­ce in po po­tre­bi učin­ko­vi­to iz­loča­nje bo­le­zen­ske slu­zi iz di­hal in pre­ba­vil. Gor­čič­na olja in bar­vi­ti an­tiok­si­dan­ti pre­pre­ču­je­jo ra­ka­ve spre­mem­be tkiv, ko­le­ra­ba pa se mor­da na­ji­zra­zi­te­je iz­ka­že na po­droč­ju led­vic in se­čil sploh. Raz­ku­žu­je in pos­pe­šu­je iz­lo­ča­nje vode, pe­ska, kam­nov, se­ve­da če ko­li­kor to­li­ko red­no uži­va­mo pre­sno ko­le­ra­bo in ob­ča­sno še mla­de li­ste.

Po­sku­si­mo lah­ko že naj­pre­pro­ste­je raz­re­za­no na če­tr­ti­ne v so­pa­ri in za­či­nje­no z ma­slom ali oljč­nim ol­jem in kak­šno za­čim­bo. Vse­ka­kor po­sku­si­mo še dru­ga­če, tako da pre­sno ko­le­ra­bo na­ri­ba­mo ali drob­no na­re­že­mo v so­la­to, na pa­lič­ke na­re­za­ne kose pa z dru­go pre­sno ze­le­nja­vo po­nu­di­mo z za­čim­bni­mi oma­ka­mi. Res pa je, da je pre­sna ko­le­ra­ba, tako kot vsa ko­re­na­sta ze­le­nja­va, ra­zen ko­renč­ka, v več­jih ko­li­či­nah težje pre­bav­lji­va, zato je pre­pro­ste­je, če jo jemo v me­ša­ni­cah z dru­go ze­le­nja­vo. Ko pe­če­mo krom­pir, damo v pe­kač za preizkus še kak­šno ko­le­ra­bo. Pe­če­na je bolj vo­de­na kot krom­pir in bolj kot ma­slo se ji pri­le­že kak­šna moč­nej­ša za­čim­bna oma­ka, de­ni­mo s če­snom.

Mla­de ko­le­ra­be ni tre­ba olu­pi­ti, že raz­vi­te pa ima­jo tr­šo lu­pi­no, ki jo lah­ko od­stra­ni­mo, po­treb­no pa ni. Manj zna­no je, da lah­ko ko­le­ra­bo ki­sa­mo kot ze­lje ali repo; ker vse­bu­je več slad­kor­ja, jo na­ri­ba­mo vsaj tako gro­bo kot repo, da se na za­čet­ku vre­nja ne raz­bo­ho­ti­jo pre­moč­no kva­sov­ke.

Uživajte v odlično pripravljeni kolerabi!