Jajčevec

Jajčevec ali melancan je bližnji sorodnik krompirja in paradižnika. Njegova prvotna domovina je južna Indija in Šri Lanka. Rastlina zraste od 40 do celo 150 cm visoko. Cvetovi so beli ali vijolični z značilno oblikovanimi rumenimi prašniki. Plodovi so veliki, 10 do 20 cm dolgi, premera 5 do 10 cm. Lupina je škrlatna, meso pa bledo rumeno oziroma belo z mnogimi semeni. Bolj zrel je plod, trša so semena in bolj grenko je meso.

Dobro za zdravje
Za zapeljivo škrlatno barvo lupine je kriv nasuin (predstavnik antocianov), ki je izredno močan antioksidant. Preprečuje namreč nastanek prostih radikalov, kar pomaga ščititi celične membrane pred poškodbami in pred kopičenjem slabega holesterola. Zmanjšuje tudi tveganje za nastanek ateroskleroze. Poleg antioksidanta nasuina najdemo v jajčevcu še precej kalija in folne kisline.

Nasveti za kuhinjo
Zanimivo je dejstvo, da jajčevec tudi pri kuhanju, cvrenju, dušenju ali pečenju ohrani vse zdravilne lastnosti. Po svetu je kar precej poznan. Tako ga na primer v Franciji dodajo značilni tradicionalni zelenjavni jedi ratatouille in tudi nam znani musaki. Na Bližnjem Vzhodu je znana jed baba ghanouj in zelo podobna grška jed melitzanosalata. V J Indiji, kjer je tudi doma, pa ga imenujejo kar kralj zelenjave.

Jajčevec lahko paniramo, kuhamo, pečemo ali dušimo, ponudimo kot samostojno jed ali kot prilogo. Zelo dobro se k jajčevcu poda navadni jogurt.

Naj vaš obrok vključuje tudi slastne jajčevce!