Hren
Njegov izvor je iz jugovzhodne Evrope in zahodne Azije, nato pa se razširil po vsem svetu. Razmnožujemo ga z delitvijo korenine. Rastlino najdemo na travnikih in zraste do višine enega metra, gojimo jo predvsem zaradi velike bele korenine, ki sama po sebi nima posebnega okusa, ko pa jo nastrgamo, se začnejo sproščati gorčična olja, ki dražijo oči in sinuse.
Dobro za zdravje
Hren je biološko najmočnejši jeseni, takrat ima največjo antibiotično moč, prav tako tudi največjo vsebnost vitamina C. Hren onemogoča razmnoževanje bakterij in virusov, učinkovit je tudi pri prehladu, če inhaliramo hlape svežega naribanega hrena tako razredčimo sluz, zaradi česar se nosna votlina in sinusi laže očistijo. Priporočajo ga tudi kadilcem, saj lajšajo izkašljevanje, ki jih pesti kronični bronhitis. Učinek hrena je priznan tudi pri krepitvi imunskega sistema, pomaga proti glavobolu, kašlju in hripavosti. Uporabljamo ga tudi kot zunanje zdravilo – kot kašasto oblogo pri revmi, protinu, pikih žuželk. Pri boleznih mehurja in ledvic se ga moramo izogibati, prav tako ljudje z razjedo na želodcu ali pri motnjah delovanja ščitnice. Koren hrena vsebuje snovi, ki preprečujejo rast bakterijskih celic.
Hren je biološko najmočnejši jeseni, takrat ima največjo antibiotično moč, prav tako tudi največjo vsebnost vitamina C. Hren onemogoča razmnoževanje bakterij in virusov, učinkovit je tudi pri prehladu, če inhaliramo hlape svežega naribanega hrena tako razredčimo sluz, zaradi česar se nosna votlina in sinusi laže očistijo. Priporočajo ga tudi kadilcem, saj lajšajo izkašljevanje, ki jih pesti kronični bronhitis. Učinek hrena je priznan tudi pri krepitvi imunskega sistema, pomaga proti glavobolu, kašlju in hripavosti. Uporabljamo ga tudi kot zunanje zdravilo – kot kašasto oblogo pri revmi, protinu, pikih žuželk. Pri boleznih mehurja in ledvic se ga moramo izogibati, prav tako ljudje z razjedo na želodcu ali pri motnjah delovanja ščitnice. Koren hrena vsebuje snovi, ki preprečujejo rast bakterijskih celic.
Nasveti za kuhinjo
Pri hrenu moramo paziti, da je korenika hrena čvrsta in neizsušena, prav zaradi tega ga je najbolj priporočljivo uporabljati jeseni, ko je svež in vsebuje največ vitamina C ter ima največjo antibiotično moč. Najmočnejši je nariban, običajno njegov oster okus omilimo s kakšnim dodatkom, kot na primer z jabolki, smetano ipd. Omake s hrenom so hladne ali le rahlo segrete, saj mu vročina vzame ostrino. Hren je potrebno hraniti tesno zavitega na hladnem in temnem, saj zdravilne antibiotične snovi hrena hitro izhlapijo, če je korenika izpostavljena izsuševanju in višjim temperaturam. Hren je v dietetiki dragocen kot nadomestek soli. Uživamo ga lahko v preventivne namene, dodajajmo ga običajnim jedem, priporočljivo je, da ga vedno sveže naribamo, saj je le takšen hren biološko učinkovit in hkrati aromatičen.