Stročji fižol so prvi odkrili Francozi, v Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb. Na slovenskem podeželju je bil včasih ena glavnih jedi. Pri večini ljudi povzroča vetrove.

Stročji fižol je bogat z beljakovinami in rudninami, njegova lupina pa vsebuje snov organin, ki deluje podobno kot inzulin ter znižuje količino sladkorja v krvi in seču. Spodbuja delovanje vseh telesnih organov, zlasti jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Pomaga uravnovesiti presnovo ogljikovih hidratov, vsebuje tudi pomembne količine barvnih pigmentov, kot so karotenoidi in flavonoidi. Vsebuje tudi veliko vitaminov C, B, K in A, bogat je s silicijem, ki je pomemben za zdrave kosti in vezno tkivo, vsebuje pa tudi obilo kalcija, železa in balastnih snovi.

Stročji fižol je odličen za enolončnice, juhe in prikuhe, pa tudi samostojen v solati, zabeljen s kakovostnim oljem in kisom. Če ga kuhamo, lahko vodo, v kateri se je kuhal, porabimo kot okusno jušno osnovo za rižote in juhe. Stročji fižol se odlično ujema z začimbami kot so  česen, čebula, peteršilj, meta, bazilika, timijan, žajbelj in šetraj. Kupujemo mlade stroke živahnih barv, ki so čvrsti, krhki in brez madežev. Svež fižol prepoznamo po njegovi napetosti, ko ga prelomimo, glasno poči. Hraniti ga je potrebno na hladnem, ter čim prej porabiti, da ne postane vlaknast. Lahko ga tudi vložimo ali zamrznemo.