Peteršilj

Peteršilj izvira iz vzhodnega Sredozemlja, raste skoraj povsod, razen v tropskih krajih ter je najbolj razširjena dišavnica v Evropi in Severni Ameriki. Poznamo dve sorti peteršilja: gladki in kodrasti peteršilj. Obe vrsti imata pernate liste, toda kodrasti mnogo bolj pernate in gostejše. Okus je enak, vendar je kodrasti manj aromatičen in primeren za okraševanje jedi na krožniku. Užitni so listi in korenina.

Dobro za zdravje

Peteršilj je odličen vsesplošni čistilec, čisti črevesja in vzpodbuja izločanje prebavnih sokov, čisti kri in pomaga pri slabokrvnosti, odpravlja toksične snovi iz tkiv, čisti sečne poti, spodbuja izločanje vode in sečne kisline. Peteršilj povečuje občutek energije, se bori proti letargičnosti, gradi kosti, zmanjšuje občutek napihnjenosti in deluje protivnetno. Priporočljiv je pri lajšanju revme in artritisa. Prav tako blaži krče gladkih mišic, ureja menstrualne težave, pomaga pri izkašljevanju, deluje protimikrobno, blaži notranja vnetja, pomaga pri odpravljanju težav z ledvicami in ostalimi sečili, odpravlja vetrove in slabo prebavo, če ga žvečimo, odpravlja slab zadah in ima pozitivne učinke na kožo.

Peteršilj vsebuje veliko klorofila, ki je odgovoren tudi za peteršiljevo značilno zeleno barvo, vsebuje tudi vitamin A, betakaroten, vitamin C, kalcij, magnezij, fosfor, železo, mangan, folat, vitamin K in B kompleks.

Če uporabljamo peteršilj v zdravilne namene, ga moramo zaužiti v večjih količinah, priporočamo, da ga primešate pri sadju in zelenjavi. Z njim lahko tudi očistimo aknasto kožo.

Nasveti za kuhinjo
Pri peteršilju lahko uporabljamo vse njegove dele. Kot začimba je v kuhinji nepogrešljiv. Korenasti peteršilj se odlikuje po debelem korenu, ki ga uporabljamo v juhah, omakah ali naribanega v solati, vsebuje večje količine eteričnih olj. Liste peteršilja lahko uporabljamo sveže ali posušene. V obeh primerih se odlično podajo v najrazličnejše namaze, solate, juhe, omake, k rižu, testeninam, v sendviče ipd. Lahko ga tudi zamrznemo.